AMZS test 32 zimskih pnevmatik dimenzij 205/60 R16 H in 225/45 R17 H
Varnost ima največjo težo - pri novem načinu ocenjevanja glavna ocena pnevmatike sloni na dveh stebrih - varnosti in okoljskih lastnostih.
Kakšne bodo vremenske in vozne razmere v prihajajoči zimi verjetno nihče ne upa napovedati, zagotovo pa bodo vozniško zelo raznolike - in zahtevne. Zimske pnevmatike so še vedno najboljša izbira oziroma oprema za zimske vozne razmere, četudi morda ne bo toliko snega, kot ga je bilo v preteklosti. Tokrat je AMZS pod drobnogled vzel pnevmatike dimenzije 205/60 R16 za priljubljene kompaktne križance in cestne terence ter pnevmatike dimenzije 225/45 R17, primerne za avtomobile nižjega srednjega razreda. Prvič so tudi zimske pnevmatike ocenili po novih merilih, med katerimi so zdaj tudi trajnostne lastnosti. Nekaj razlik med pnevmatikami je bilo pri trajnostnih oziroma okoljskih lastnostih, še več pa so jih opazili in izmerili pri varnostnih lastnostih.
Letos marca, ko je AMZS ob 50-letnici testov objavil test 50 letnih pnevmatik, so predstavili nov način ocenjevanja, pri katerem glavna ocena pnevmatike sloni na dveh stebrih - varnosti in okoljskih lastnostih. Varnostne lastnosti imajo seveda večjo težo, saj imajo v skupni oceni 70-odstotni delež, okoljske lastnosti pa 30-odstotnega. Pri varnostnih lastnostih upoštevajo merila, kot so lastnosti na suhi in mokri cesti, na snegu in ledu, med okoljske lastnosti pnevmatik pa štejejo obrabo in število prevoženih kilometrov, pa tudi maso pnevmatik, porabo goriva, hrup in trajnostne lastnosti. Slednje so odvisne tako od procesa izdelave (kraj izdelave, okoljski certifikati) kot tudi od tega, koliko ostankov izdelave je na pnevmatiki in kaj pokaže kemična analiza snovi, ki jih pnevmatika oddaja v okolje.
Rezultati testa: pnevmatike dimenzije 205/60 R16 H
Pnevmatike dimenzije 205/60 R16 so zelo razširjene pri priljubljenih kompaktnih cestnih terencih, kakršen je bil tudi testni VW T-roc. Z njim se lahko varno vozimo tako na suhem, na mokri cesti in na snegu ter ledu s sedmimi pnevmatikami, ki so na letošnjem testu dobile skupno oceno dobro oziroma zelo priporočljivo. Vseh teh sedem pnevmatik je tudi dobilo oceno dobro oziroma zelo priporočljivo za varnostne lastnosti. Štiri pnevmatike med temi sedmimi - dunlop winter sport 5, michelin alpin 6, goodyear ultragrip 9+ in continental wintercontact TS 870 P - so se dobro odrezale tudi pri okoljskih lastnostih, medtem ko so tri pnevmatike, ki so pri varnosti dobile oceno dobro - hankook winter i*cept RS3, bridgestone blizzak LM 005 in firestone winterhawk 4 - pri okoljskih lastnostih dosegle le oceno zadovoljivo oziroma priporočljivo. Zanimivo je, da so vse tri omenjene pnevmatike slabšo oceno pri okoljskih lastnostih dobile zaradi razmeroma slabo ocenjene dobe trajanja oziroma malo kilometrov, ki jih lahko prevozimo z njimi.
A tudi med pnevmatikami z dobro skupno oceno so dovolj velike razlike, da se pred nakupno odločitvijo splača razmisliti, kakšne pnevmatike potrebujete. Če na primer veliko kilometrov prevozite po avtocestah, izberite pnevmatike z dobrimi voznimi lastnostmi in udobjem na suhi cesti. Pri tem merilu sta na primer le dve pnevmatiki od omenjenih sedmih - Dunlopova in Michelinova - dobili oceno dobro za vodljivost in stabilnost v vožnji na suhi cesti. Pnevmatiki sta AMZS-jevim testnim voznikom ponujali dobre povratne informacije in odzivnost na volanskem obroču, poleg tega pa sta tudi najbolj smerno stabilni, kar je pomembno pri višjih hitrostih. Z obema pnevmatikama lahko prevozimo tudi največ kilometrov. Pri ostalih petih pnevmatikah z dobro skupno oceno so pogrešali malce več natančnosti in odzivnosti pri volanskih ukazih. Ker se je vseh sedem pnevmatik dobro obneslo pri izogibalnih manevrih in ker so jim namerili razmeroma kratke zavorne razdalje v primerjavi z ostalimi, so dobile skupno oceno dobro na suhi cesti.
Vseh sedem omenjenih pnevmatik se dobro obnese tudi pri zaviranju na mokri cesti - tako na asfaltu kot na betonski podlagi. Oceni zelo dobro in dobro so si pnevmatike zaslužile tudi pri vzdolžnem splavanju, pri prečnem splavanju pa sta si Hankookova in Michelinova pnevmatika prislužili le oceno zadovoljivo. Michelinovi pnevmatiki je rahlo znižanje ocene na mokrem prinesla tudi malce slabša vodljivost.
Od sedmih najbolje ocenjenih pnevmatik na sneženi podlagi izstopa Hankookova pnevmatika i*cept RS3 z najboljšo oceno za lastnosti na snegu, na drugi strani pa je Goodyearova pnevmatika pokazala rahle slabosti pri vodljivosti na snegu, a je še vedno varna izbira.
Naslednjih sedem pnevmatik v tabeli - BFGoodrich g-Force Winter, Fulda Kristall Control HP2, Kleber Krisalp HP3, Falken Eurowinter HS02, Barum Polaris 5, Vredestein Wintrac in Uniroyal Winterrexpert - so ocenili s skupno oceno zadovoljivo oziroma priporočljivo. Tudi pri merilu varnosti nobena od omenjenih pnevmatik ni dobila višje ocene od zadovoljivo, je pa pet od teh sedmih pnevmatik dobilo oceno dobro za svoje okoljske lastnosti. Pri tem velja upoštevati, da skupna ocena za varnostne lastnosti ne temelji na izračunani povprečni oceni, temveč se upošteva najslabša ocena, ki jo pnevmatika doseže za posamezno ocenjevalno merilo (suha cesta, mokra cesta, sneg in led).
Na suhi cesti Kleberjeve, Barumove, Vredesteinove in Uniroyalove pnevmatike niso dobile boljše ocene od zadovoljivo, z oceno zadovoljivo pa so na mokri cesti izmerili BFGoodricheve, Fuldine, Kleberjeve, Barumove in Uniroyalove pnevmatike. V večini primerov je šlo za pomanjkljivosti pri vodljivosti na mokri cesti - nenatančnost pri vodenju zaradi prezgodnjega podkrmarjenja ali prekrmarjenja in zmanjšanega oprijema pri speljevanju, namerili pa so jim tudi malce daljše zavorne poti.
Na zasneženi cesti sta od teh sedmih pnevmatik največ slabosti pokazali pnevmatiki Falken Eurowinter HS02 in Barum Polaris 5. Pri prevoženih kilometrih se je najbolje odrezala Fuldina pnevmatika, najslabše pa Uniroyalova.
Preostali dve pnevmatiki v naši tabeli - Lassa Snoways 4 in Austone Athena SP-901 - sta dobili skupno oceno slabo oziroma ni priporočljivo zaradi izrazitih slabosti pri voznih lastnostih oziroma varnosti. Blagovna znamka Lassa je turška znamka pnevmatik, pnevmatike blagovne znamke Austone pa izdeluje kitajski Šandong Čenšan, ki se je pred leti združil z ameriškim podjetjem Cooper Tires.
Lassina pnevmatika se je na suhi in na mokri cesti odrezala z oceno dobro, na zasneženi cesti pa je zaradi slabe vodljivosti dobila oceno slabo, kar je vplivalo tako na oceno na snegu kot tudi na skupno oceno.
Zanimivi so rezultati za Austonovo pnevmatiko: na zasneženi cesti se je odrezala najbolje od vseh pnevmatik te dimenzije na tem testu, na suhi cesti pa je dobila oceno zadovoljivo. Zaradi slabih lastnosti na mokrem - ima najdaljšo zavorno pot in najslabši rezultat pri splavanju - je dobila tudi skupno oceno slabo oziroma ni priporočljivo.
Precejšnje razlike so tudi pri okoljskih lastnostih pnevmatik, še zlasti pri ocenjeni dobi trajanja oziroma kilometrih, ki jih lahko prevozimo s pnevmatikami, preden se te preveč obrabijo. Če te kilometre razdelimo v sezone - in ob predpostavki, da ob 15.000 kilometrih letno z zimskimi pnevmatikami prevozimo 7.500 kilometrov -, lahko s Fuldinimi pnevmatikami vozimo skoraj osem let, preden jih obrabimo do zakonsko dovoljene globine, ki velja za letne pnevmatike. Na drugi strani je Bridgestonova pnevmatika, s katero bomo ob teh predpostavkah lahko prevozili manj kot pet sezon preden bo profil globok le še 1,6 milimetra. A pozor, zelo nespametno je tako dolgo čakati na nakup novih pnevmatik, kar je dokazal test obrabljenih zimskih pnevmatik, ki so ga objavili v Motoreviji.
Rezultati testa: pnevmatike dimenzije 225/45 R17 H
Nov način ocenjevanja z dvema glavnima stebroma (varnostne in okoljske lastnosti), ki sestavljata skupno oceno pnevmatike, uporabnikom ponuja zelo natančne informacije o posameznih pnevmatikah.
Če gledamo le skupno oceno, si oceno dobro zaslužijo le štiri preskušene pnevmatike v dimenziji 225/45 R17, ki je značilna za avtomobile nižjega srednjega razreda, kakršen je na primer priljubljeni VW golf, ki je bil testni avto letošnjega testa. Continentalova pnevmatika wintercontact TS870, ki se je odrezala najbolje, je dosegla dobro oceno tako pri merilu varnosti kot pri okoljskih lastnostih. Michelinova pnevmatika alpin 6 ponuja dobre vozne lastnosti in najboljše okoljske lastnosti, zahvaljujoč majhni obrabi in kar 61.000 kilometrom predvidene dobe trajanja. Goodyearova pnevmatika ultragrip performance + je pri varnosti na enaki ravni kot Michelinova pnevmatika, pri predvideni dobi trajanja nekaj slabša (z njo lahko prevozimo le 54.400 km), a je hkrati lahka po teži in varčna pri porabi goriva. Dunlopova pnevmatika winter sport 5 je pokazala rahle slabosti na mokri cesti, a je zato dobila najboljše ocene pri predvideni dobi trajanja in pri trajnostnih merilih. Razlike med štirimi najbolje ocenjenimi pnevmatikami so na prvi pogled majhne, a dovolj velike, da omogočajo izbiro glede na vozniške sloge in potrebe uporabnikov.
Še bolj so vozniški slogi in potrebe uporabnikov pomembni pri izbiranju med enajstimi pnevmatikami s skupno oceno zadovoljivo oziroma priporočljivo. Večina teh pnevmatik ima namreč dobre okoljske lastnosti, a nekaj slabosti pri varnostnih merilih oziroma na suhi, mokri in zasneženi cesti. Tako se Semperitova pnevmatika speed-grip 5 slabše obnese na mokri cesti, Hankookova pnevmatika winter i*cept RS3 ima pomanjkljivosti na suhi cesti, Vredesteinova pnevmatika wintrac pro pa tako na mokri kot na suhi cesti. Gitijeva pnevmatika gitiwinter W2, Kumhova pnevmatika wintercraft WP52 in Apollova pnevmatika aspire XP winter so boljšo skupno oceno od zadovoljivo zgrešile zaradi rahlih slabosti tako pri varnostnih kot pri okoljskih lastnostih. Nokianova pnevmatika WR snowproof, Pirellijeva pnevmatika cinturato winter 2 in Savina pnevmatika eskimo HP2 so se pri okoljskih lastnostih odrezale dobro - z vsemi lahko na primer prevozimo kar veliko kilometrov -, več slabosti pa so pokazale pri varnostnih merilih. Nokianova pnevmatika ima največ težav na mokri cesti, a tudi na suhem in na snegu doseže le zadovoljiv rezultat, Pirellijeva pnevmatika, ki se dobro obnese na mokrem in na snegu, ima zaradi slabosti na suhem nižjo skupno oceno zadovoljivo, Savina pnevmatika eskimo HP2 pa se že tradicionalno dobro obnese na snegu, a ima zato slabosti na suhi in na mokri cesti - in zato skupno oceno zadovoljivo.
Yokohamina pnevmatika bluearth-winter V906 s slabostmi na suhi in zasneženi cesti ter Bridgestonova pnevmatika blizzak LM005 s slabostmi na snegu imata tudi zadovoljivo oceno za okoljske lastnosti - z Bridgestonovo pnevmatiko, ki ima najslabše lastnosti na snegu, prevozimo najmanj kilometrov od 16 preskušenih pnevmatik v tej dimenziji.
Na koncu rezultatske tabele je Kormoranova pnevmatika snow, ki jo izdelujejo na Poljskem. Na suhi cesti so testne voznike zmotile slaba odzivnost, malo povratnih informacij in izrazito prekrmarjenje pri izogibanju oviri, slabo pa se je ta pnevmatika odrezala tudi na mokri cesti, saj smo ji namerili najdaljšo zavorno razdaljo - ko se je testni avto s Hankookovo pnevmatiko, ki je imela najkrajšo zavorno razdaljo, že ustavil, je avto s Kormoranovimi pnevmatikami še vedno vozil s hitrostjo 36 km/h. Najslabše med vsemi pnevmatikami se je Kormoranova pnevmatika odrezala tudi pri vzdolžnem in prečnem splavanju ter pri vodljivosti na mokrem - ob skromnem oprijemu ta pnevmatika povzroči tudi izrazito pod- in prekrmarjenje. Z varnostnega vidika so te pomanjkljivosti dovolj izrazite za skupno slabo oceno - pa čeprav se je odrezala najbolje na zasneženi cesti.
Naš tokratni test je še enkrat več dokazal, da so razlike med pnevmatikami precejšnje in da visoka cena ni vedno zagotovilo za kakovost, zato velja pred nakupom preveriti, kakšne lastnosti ima določena pnevmatika. Naš test - tudi po novem načinu ocenjevanja - je dovolj podroben, da omogoča natančen vpogled v najpomembnejše lastnosti preskušenih pnevmatik.
Vir: AMZS
