AMZS test 28 zimskih pnevmatik dveh dimenzij

V zadnjih izdihljajih letošnjega poletja, ko je bilo zunaj prijetnih 26 stopinj Celzija, le redki razmišljajo o prihajajoči zimi in zimskih voznih razmerah. A ne glede na klimatske spremembe lahko napovemo, da zima zagotovo pride – vprašanje je le, kdaj in kako silovito.

V zadnjih izdihljajih letošnjega poletja, ko je bilo zunaj prijetnih 26 stopinj Celzija, le redki razmišljajo o prihajajoči zimi in zimskih voznih razmerah. A ne glede na klimatske spremembe lahko napovemo, da zima zagotovo pride – vprašanje je le, kdaj in kako silovito. Prav takšne negotove in klimatske razmere so velik izziv za izdelovalce avtomobilskih pnevmatik; med zimske vozne razmere namreč ne smemo šteti le zasneženih ali pomrznjenih cest, pač pa tudi vse tisto vmes – od močnih poznojesenskih nalivov do velikih količin snega v kratkem času ali nevarne plundre. Na tako široko paleto voznih razmer lahko vozniki naletimo isti dan in na isti cesti, mejo med nesrečo in varnim preživetjem pa pogosto predstavljajo prav – dobre pnevmatike.

V se nove pnevmatike naj bi bile dobre – tako seveda trdijo izdelovalci pnevmatik. Naše dolgoletne izkušnje so malce drugačne; na testu, ki ga AMZS opravlja tudi visoko na severu, v sodelovanju s partnerskimi avtomobilskimi klubi (kot so ADAC, ÖAMTC, TCS in ANWB) in nekaterimi porabniškimi organizacijami, se pogosto izkaže, da je najtežje zasnovati in izdelati pnevmatiko, ki bi bila zelo dobra prav na vseh področjih in pri vseh lastnostih, ki jih vozniki pričakujejo od pnevmatike. Na testu zimskih pnevmatik na primer temeljito preskusimo lastnosti na suhi cesti, na mokri cesti, na snegu in na ledu, ugotovimo pa tudi njihovo glasnost, preverimo obrabo oziroma število prevoženih kilometrov in izmerimo porabo goriva. Kot smo v Motoreviji zapisali že večkrat, so si ta merila pogosto v nasprotju; zaradi fizikalnih in kemičnih lastnosti so pnevmatike, ki se odlično odrežejo pri enem merilu, pogosto slabše pri drugem. Čarobna beseda in zahteven izziv za inženirje je uravnoteženost vseh lastnosti na visoki ravni – in najbolje uravnotežene pnevmatike oziroma takšne, ki dosežejo čim boljši rezultat pri vseh merilih, dobijo tudi najboljšo skupno oceno.

A naj najboljša skupna ocena ne bo edino merilo, po katerem vozniki izbirate pnevmatike zase. Dobro razmislite o svojih voznih navadah, poteh in potrebah: če ste na primer pozimi pogosto na (mokrih) avtocestah, se ozrite po pnevmatiki, ki je dobra na mokrem in dobro odvaja vodo izpod tekalne površine. Če se pozimi veliko vozite po zasneženih gorskih cestah, poiščite pnevmatiko, ki je dobra v snegu in ledu; če vam je bolj pomembna čim manjša obraba, v podrobni tabeli rezultatov hitro najdete tudi takšno. Skratka, izberite pnevmatiko, ki odgovarja vam; izbire je več kot dovolj.

Video: Kako poteka test in kaj je pomembno pri izbiri prave pnevmatike?

Pnevmatike dimenzije 175/65 R14 T

Na testu sta se najbolje – z oceno zelo priporočljivo – odrezali dve pnevmatiki, ki sodita med pnevmatike prestižnih znamk, čeprav se niso izkazale prav vse pnevmatike prestižnih znamk. Ob dveh zelo priporočljivih ocenah je osem pnevmatik dobilo oceno priporočljivo, po ena pnevmatika pa oceno priporočljivo z omejitvami in ni priporočljivo.

Tudi na letošnjem testu se je najbolje odrezala Continentalova pnevmatika wintercontact TS860, ki je še enkrat potrdila, da so pri Continentalu izdelali kakovostno pnevmatiko z zelo uravnoteženimi lastnostmi. A tudi Dunlopova pnevmatika winter response 2 ni nič slabša, saj je razlika v skupni oceni zares minimalna.

Večina pnevmatik je zaradi slabosti na mokri cesti in na snegu dobila znižano končno oceno, le pri Semperitovi pnevmatiki je na nižjo skupno oceno vplival slabši rezultat pri testu na suhi cesti.
Osem pnevmatik je dobilo oceno priporočljivo večinoma zaradi posameznih slabosti pri različnih merilih. Firestone winterhawk 3 se je slabše odrezala na mokrem, Nokianova, Goodyearova in Esa-Tecarjeva pnevmatika pa zaradi slabosti na snegu – težave jim je povzročal predvsem bočni oprijem na snegu. Na mokri cesti so se slabše odrezale tudi pnevmatike znamk Vredestein, Debica in Sava, slednji dve pnevmatiki pa sta dobili slabši oceni tudi zaradi slabosti na suhi cesti. Kot zanimivost velja omeniti, da sta pnevmatiki sava eskimo S3+ in debica drigo 2 po zasnovi, obliki in gumeni zmesi povsem enaki pnevmatiki, ki ju tudi izdelujejo v isti tovarni.

Edina pnevmatika, ki je dobila slabšo skupno oceno zaradi slabosti pri obrabi, je Pirellijeva pnevmatika cinturato winter, ki se je slabše odrezala tudi pri oceni lastnosti na suhi cesti. 

Pnevmatiki z najslabšim rezultatom na letošnjem testu sta Semperitova pnevmatika in pnevmatika kitajskega Nankanga. Za slabšo skupno oceno Semperitove pnevmatike master grip 2 so krive izrazite slabosti na suhi cesti, pnevmatika nankang snow SV3 pa je dobila oceno ni priporočljivo zaradi slabih lastnosti na mokrem, še bolj pa zaradi velikih slabosti na snegu. V primerjavi z lanskimi rezultati se je nankang na mokrem odrezal malce bolje, še vedno pa pnevmatika ne zagotavlja skoraj nobenega oprijema na snegu – na našem testu se je to izkazalo predvsem pri vožnji v zasnežen klanec.

Pnevmatike dimenzije 205/55 R16 H

Na tokratnem testu so se najbolje odrezale tri pnevmatike prestižnih blagovnih znamk, ki so dobile oceno zelo priporočljivo, enajst pnevmatik je dobilo oceno priporočljivo, po ena pnevmatika pa je dobila oceno priporočljivo z omejitvami in oceno ni priporočljivo. Tudi pri večji dimenziji pnevmatik na našem testu se je izkazalo, da je imela večina pnevmatik pomanjkljivosti na mokri cesti in na snegu, tako kot pri manjši dimenziji pa je tudi pri večji Semperitova pnevmatika (speed grip 3) dobila slabšo skupno oceno zaradi slabih lastnosti na suhi cesti.

Na prvih treh mestih razpredelnice so pnevmatike continental wintercontact TS 860, goodyear ultragrip 9 in dunlop winter sport 5, torej že v preteklosti dobre pnevmatike prestižnih znamk, med katerimi Goodyearova in Dunlopova spadata v isti gumarski koncern. Razlike med najboljšimi tremi z oceno zelo priporočljivo so tudi pri večji dimenziji zelo majhne; na vrhu je sicer Continentalova zimska uspešnica wintercontact TS 860, a z le minimalno razliko ji sledita Goodyearova in Dunlopova pnevmatika.

Kar enajst naslednjih pnevmatik v tabeli je dobilo oceno priporočljivo, a razlike med njimi so pri posameznih merilih vendarle precejšnje. Kleberjeva in Vredesteinova pnevmatika sta zgrešili boljšo oceno zaradi slabosti na mokrem oziroma pri splavanju, s slabostmi na mokrem in v snegu pa sta boljši oceni zgrešili tudi Nexenova in Fuldina pnevmatika. Michelinova pnevmatika alpin 5 je potrdila lanske rezultate, znova pa je imela nekaj težav v snegu – podobno kot Bridgestonova pnevmatika, ki je imela težave predvsem z oprijemom v zasneženih ovinkih. Na testu je se je Kleberjeva pnevmatika znova odrezala bolje od Michelinove pnevmatike, čeprav je Kleber Michelinova nizkocenovna blagovna znamka.

Zanimivi so rezultati za Nokianovo pnevmatiko WR D4; od vseh pnevmatik se je najbolje odrezala na snegu, a zaradi slabih rezultatov na mokri cesti in – kot edina pnevmatika na testu – tudi zaradi velike obrabe je dobila slabšo skupno oceno. Yokohamina pnevmatika je v primerjavi z lansko kljub novemu imenu le malce spremenjena, težave pa ima tako na suhi cesti kot na snegu. Kumhova pnevmatika wintercraft WPS1 je na testu pokazala previsoko obrabo, slabo pa se je odrezala tudi na mokri in suhi cesti. Tudi v večji dimenziji je Pirellijeva pnevmatika cinturato winter pokazala slabosti na suhem – in zato dobila slabšo skupno oceno. Mesto pred njo je zasedla pnevmatika giti winter W1 – gre za azijskega izdelovalca pnevmatik s sedežem v Singapurju in tovarnami na Kitajskem, v Indoneziji in v ZDA. Njegova zimska pnevmatika winter W1 je sicer dobra na snegu in na ledu, a zato slabša na suhi in mokri cesti.

Najslabši pnevmatiki na letošnjem testu v tej dimenziji sta bili semperit speed grip 3 in laufenn I FIT LW31. Semperitova pnevmatika je imela težave na suhi cesti in na snegu, Laufnnova pnevmatika pa se je dobro odrezala pri večini meril, a zato zelo slabo na mokri cesti – zato je dobila skupno oceno ni priporočljivo. Mimogrede, znamka Laufenn je blagovna znamka južnokorejskega gumarskega velikana Kumha.

Rezultate naših testov najbolje ponazorimo s številčnimi ocenami v tabeli z rezultati. A številke – čeprav so zelo natančne – si je včasih težko predstavljati na cesti, zato naj navedemo nekaj primerov iz našega testa, ki bolj naravno predstavijo razlike pri lastnostih posameznih pnevmatik.

Te razlike so še en opomnik, da si velja tabelo z rezultati ogledati podrobneje – in razbrati lastnosti, ki najbolj ustrezajo vašemu načinu vožnje, potrebam in zahtevam.

Snežinka, ne pa M+S

V Nemčiji oznaka M+S ni več dovolj za zimsko pnevmatiko

V Nemčiji, kjer je uporaba zimskih pnevmatik obvezna v zimskih voznih razmerah, od začetka letošnjega leta velja, da oznaka M+S ni več dovolj za označitev zimskih pnevmatik. Kot zimska pnevmatika velja le tista pnevmatika, ki ima na bočnici vtisnjen simbol snežinke. Predpis velja za vse nove pnevmatike, ki so bile predstavljene po 1. 1. 2018, starejše pnevmatike s simbolom M+S pa so lahko v uporabi še do jeseni 2024. Kot smo v Motoreviji že pisali, oznaka M+S ne zagotavlja ustreznih lastnosti pnevmatik za zimske vozne razmere – te zagotavlja le simbol snežinke v obrisu triglave gore. Pri nas glede na predpise še vedno velja, da za zimske pnevmatike velja oznaka M+S, čeprav pri AMZS že vrsto let opozarjamo odgovorne, da zgolj ta oznaka ni zagotovilo, da gre v resnici za zimske pnevmatike.

Široke ali ozke?

Kako velikost zimskih pnevmatik vpliva na vozne lastnosti?

Pogosto lahko za isti avto izberemo pnevmatike različnih dimenzij. Trend pri prvi vgradnji pnevmatik gre v smer širših pnevmatik večjih premerov; pri letnih pnevmatikah večje in širše pnevmatike zagotavljajo boljše vozne lastnosti in več vozne dinamike, večje pnevmatike pa imajo pomembno vlogo tudi pri videzu avtomobilov. A v zimskih voznih razmerah lepši videz večjih in širših pnevmatik ter boljši oprijem v ovinkih ne pomenijo veliko; vozniki v zimskih voznih razmerah pričakujejo varnost, odpornost na splavanje in dober oprijem v snegu. So večje in širše pnevmatike v zimskih voznih razmerah slabše od manjših in ožjih? Katere so prednosti in slabosti pnevmatik različnih dimenzij?

Odgovore na ta vprašanja smo poiskali v neposredni primerjavi lastnosti različnih dimenzij enake pnevmatike; na našega testnega golfa smo nataknili pet različno velikih kompletov enake pnevmatike z dimenzijami od 195/65 R15 do 225/40 R18. Izbrali smo pnevmatiko dunlop winter sport 5, ker je ta pnevmatika na trgu v vseh omenjenih dimenzijah in ker pri Dunlopu zatrjujejo, da uporabljajo enako gumeno zmes v vseh dimenzijah te pnevmatike.

Rezultate objavljamo v spodnji tabeli, velja pa izpostaviti nekaj zanimivosti. Na primer to, da so razlike pri posameznih merilih razmeroma majhne – manjše kot pri standardnem testu pnevmatik iste dimenzije, a različnih izdelovalcev.

A kljub temu razlike še kako občutimo. Najmanjša pnevmatika – v dimenziji 195/65 R15 – se je odrezala bolje od večjih pnevmatik na snegu in v plundri, saj ponuja boljši vzdolžni in bočni oprijem na zasneženi cesti. Tudi pri splavanju na mokrem in v plundri je bila razlika velika. Na zasneženi ovinkasti cesti se je 18-palčna pnevmatika odrezala precej slabše – bočni oprijem je bil kar za 39 odstotkov slabši kot pri 15-palčni pnevmatiki. Dimenzijsko manjše pnevmatike niso le cenejše ob nakupu, imajo torej tudi boljše lastnosti na zasneženih cestah. Dodatna prednost dimenzijsko manjših pnevmatik je tudi večje udobje v vožnji, saj imajo višje bočnice in bolje blažijo cestne neravnine.

Velike in široke zimske pnevmatike naj izberejo le tisti vozniki, ki se pozimi vozijo po očiščenih in suhih cestah in bi radi ubogali zakon o zimski opremi – snega in plundre pa naj se izogibajo.

Če se znajdejo na močno zasneženi cesti, si tudi z verigami ne bodo mogli pomagati: če je VW golf opremljen s pnevmatikami dimenzije 225/40 R18, snežnih verig ni mogoče natakniti, saj zanje ni prostora pod blatniki.

O problemu prevelikih pnevmatik za snežne verige smo v Motoreviji že pisali, zato ponavljamo nasvet, naj vozniki podrobno preberejo knjižico z navodili za uporabo v svojem avtu in se prepričajo, če na kolesa svojega avta sploh lahko natikajo snežne verige. Pri golfu sedme generacije, kakršen je bil naš testni avto, so snežne verige dovoljene le na kolesnih obročih širine do 6 palcev …

Infografika: vse kar morate vedeti o zimskih pnevmatikah

Vir: AMZS

Ponudbo zimskim pnevmatik v ECE shopu si poglejte TUKAJ.